Jože Globevnik iz Škocjana je zmagal na tekmovanju mladi gospodar leta 2001 po izboru Kmečkega glasa, ki smo ga organizirali v Govejku nad Idrijo. Že po običaju je Jože zgovoren kmet, poln idej. Tudi zato smo se odpravili k njemu, da nam zaupal, kako kmetuje, kaj se je spremenilo zadnjih 23 let na kmetiji.

V prijetnem vzdušju sva z Jožetom obujala spomine in dogodke s tekmovanja. »Na izboru za mladega gospodarja je bilo vzdušje izjemno. Moji navijači, čeprav so bili v manjšini, so preglasili prav vse. Najbrž tudi zato, ker sem bil tudi jaz tako kot oni dobro pripravljen na tekmovanje. Ker sem dano literaturo večkrat prebral, mi ni bilo težko odgovarjati na vprašanja,« je pripovedoval Jože.

V finalnih igrah pa je bil polovično uspešen. »Štetje denarja mi je šlo več kot odlično, saj sem se uštel le za tolar. Težave sem imel pri prehrani, kjer sem zelo težko in dokaj počasi pospravil klobaso.« Seveda nas je zanimalo, kaj je bil vzrok za to. »Klobasa je bila tako trda, da sem se ves čas bal, da si bom zlomil zob. In to je bil glavni razlog za mojo previdnost,« nam je povedal vedno nasmejan Jože.

O kmetiji Globevnik

Globevnikovi kmetujejo že 300 let in ko je Jože leta 1990 prevzel kmetijo, je bila velika 6 hektarjev. Danes obdelujejo 75 hektarjev kmetijske zemlje in skrbijo za 60 hektarjev gozda (35 ha gozda je njihova last). Na vprašanje kaj je poleg povečanja kmetijskih površin še novega na kmetiji, odkar je postal mladi gospodar leta 2001, nam je Jože dejal: »Predvsem smo se v tem času preusmerili v rejo plemenskih svinj in prašičev pitancev. Preuredili smo nekaj hlevov, nakupili kmetijsko mehanizacijo, uredili novo klavnico in prostor za predelavo mesa. Kar veliko je novega pri nas.«
Trenutni stalež živali v hlevu je naslednji: 135 plemenskih svinj, 30 plemenskih mladic, 250 sesnih pujskov, 200 odojkov do mase 30 kilogramov ter 40 krav dojilj in pet telic, ki so večji del leta na paši. Prodajajo odojke, težke od 25 do 30 kilogramov, v tem času po 4,00 evra za kilogram žive mase, izločene plemenske svinje, ki gredo dobro v prodajo, pa po 1,9 evra za kilogram. Jože pravi, da se pri njem prodajna cena zelo malo spreminja, če se rahlo zviša, gre to na račun vse dražjih vhodnih surovin.
Kot smo zapisali, so se Globevnikovi usmerili v prašičerejo in rejo krav dojilj. Tako kot drugi ves čas gradijo, predvsem so posodabljali stare hleve, namesto da bi gradili nove. Imajo 36 porodnih boksov, prostora za vzrejo za 500 odojkov. Jože pravi, da v tem primeru ne rabiš novega gradbenega dovoljenja na katerega čakaš nekaj let.

Posodobili so si tudi tri mešalnice za krmo ter skladiščne prostore za gnojevko in krmo (400 ton). Imajo lastno sušilnico za žito (10 kubičnih metrov prostornine) in novo klavnico za lastne potrebe. Sin se je izučil za mesarja, tako da koljejo živali doma in prodajajo meso odojkov, prašičev pitancev ter izločenih plemenskih svinj.

Selekcija pri plemenskih svinjah

Krmni obrok sestavljajo in izračunajo sami s pomočjo strokovnjakov, a za določitev najbolj optimalnega so potrebovali skoraj pet let. »Krmni obroki so izredno pomembni tako pri plemenskih svinjah kot pri odojkih oziroma tekačih. Pri svinjah imamo različne obroke za breje svinje, odstavljene in svinje v čakanju, in sicer predvsem zato, da nimamo težav pri reprodukciji, odojki pa ne smejo biti zamaščeni, saj številni končajo na ražnju.«

Kljub temu da ni težav pri prasitvah, pa je delež izločenih svinj skoraj 40-odstoten. »Izvajam strogo selekcijo, saj imam v reji vedno dovolj plemenskih mladic. Če se izkaže, da plemenska svinja nima dovolj mleka, če ima majhno število pujskov v gnezdu, če je pretežka ali ima težave s seski, gre v zakol. Pojavljajo se deformacije seskov, ki so posledica poškodb pri sesanju ali pa pri vstajanju.

V kolikor se na seskih pojavi kri, mladi pujski kot kanibali planejo na plemensko svinjo in z grizenjem naredijo še dodatne poškodbe na seskih. Prav tako gre v zakol svinja, ki mladiče poleži. Večkrat se zgodi, da je v leglu tudi do 20 pujskov, a ko plemenska svinja petkrat vstane in se uleže, ostane živih le še osem pujskov. Poleži lahko tudi pet pujskov ob enem uleganju.«

Jože Globevnik sledi smernicam Skupne kmetijske politike, še posebej spoštuje zakonodajo zaščite in dobrobiti živali, tako za prašiče kot za krave dojilje. So tudi v shemi izbrana kakovost meso za prašiče in govedo. Na obisku so pred leti bili pri njih tudi predstavniki Evropske komisije, ki so z navdušenjem pospremili rejo plemenskih svinj v nastilju.
Sicer so Globevnikovi kandidirali na javnih razpisih, predvsem za nakup gozdarske mehanizacije v okviru naložb v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa.

Raznolik energetsko močan krmni obrok

Krmni obrok sestoji iz naslednjih komponent: glavna sestavina je koruza, ostale komponente so v približno istem razmerju, in sicer so v krmnem obroku še sončnične in sojine tropine, pšenična krmna moka, pšenica ter mineralno-vitaminski dodatek. Globevnikovi sami zmeljejo in tudi zmešajo komponente za tri različne kategorije: odojke, doječe in odstavljene plemenske svinje. Doječe svinje dobijo najbolj kakovosten in energijsko poln obrok, da imajo čim več mleka za pujske.

In zakaj Globevnikovi sejejo pšenico na številnih površinah? »Še bolj kot žito za krmo potrebujemo kakovostno slamo za odstavljene plemenske svinje za nastilj, velik del slame pa svinje tudi zaužijejo. V tem času moramo namreč svinje krmiti omejujoče, saj bi se sicer preveč zredile. Voluminozna krma tako zapolni želodec, blagodejno vpliva na zdravje, manj je tudi nenormalnih obnašanj pri reji. Ker so živali site, ni vedenjskih motenj, predvsem so bolj mirne in v boksu na stelji se obnašajo naravno. Če svinja uživa veliko slame, ima velik želodec in ob prasitvi lahko zaužije veliko močne krme, kar pomeni veliko mleka za pujske in manj hujšanja za svinje, saj ne koristijo telesnih rezerv.

Slama je tudi odličen izolator. Svinje so zunaj pod streho in čeprav je recimo 20 stopinj pod ničlo, jih to ne moti, vse dokler je ležišče suho. Ob mrazu se zarinejo v slamo in zjutraj gledajo iz slame le uhlji. Še evropski inšpektorji se niso mogli načuditi, ko so videli, kako živali uživajo v slami. Poudarjam pa, da mora biti slama ‘zdrava’. To pomeni, da je brez mikotoksinov iz rodu fusarium, ki so za prašiče izredno nevarni. Paziti moramo zato na čas žetve, da nam slamo ne zmoči dež. Ta se potem nikakor ne posuši in je uporabna le za govejo živino. Bolje bi bilo, da bi jo zmulčili, kot pa krmili prašičem. 40 let nazaj niso imeli težav z mikotoksini pri slami. Saj so pšenico poželi še nezrelo in jo dali v kozolec, da se je pridelek posušil.«

Krave dojilje za ohranjanje travniških površin

Globevnikovi redijo tudi 45 krav dojilj, ki so na paši od marca do konca oktobra. Teleta se rojevajo januarja in februarja, saj se je Jože odločil za sezonske telitve. »Teleta so skupaj s kravami na paši do konca avgusta, ko jih prodam pri masi 250 do 280 kilogramov za nadaljnjo rejo. So križanci med lisasto in limuzin pasmo.« Krmni obrok za krave dojilje in teleta je enostaven. Poleg paše dobijo mineralno-vitaminski dodatek. Pozimi se krave krmi s suhim senom, travno silažo in mineralno-vitaminskim dodatkom. Ne dodajajo nobene močne krme in na ta način je reja stroškovno bolj pozitivna. Tako govedo kot tudi prašiče dvakrat letno tretirajo proti zajedalcem, na podlagi analize blata.

Prosti čas in čebelar

Tudi sicer je pri Globevnikovih vedno zelo pestro. Med drugim vsakih pet let organizirajo srečanje rodbine Globevnik. »Na prireditvi se zbere skoraj dvesto sorodnikov, ki so predstavniki sedmih rodov. Imamo družinsko drevo, v katerem so natančno zapisani vsi rodbinski dogodki od leta 1720 naprej.«
Jože je še čebelar, prosti čas preživlja skupaj z družino in ženo Simono, ki skrbi za prašiče, vodi pa tudi knjigovodstvo in računovodstvo. »V svojem kratkem življenju moramo tudi čim več uživati. Čas izkoristimo eden za drugega in za druženje, kar v življenju največ šteje,« pravi Jože.